Tako zelo pogrešam.

Nekaj česar nikoli nisem imela.

Objemam steklo noči,

krvava zaspim v plahem pričakovanju obarvanega jutra.

Tako zelo pogrešam.

Trupla najine ljubezni.

Zavijam se v svilene odeje iluzij,

iščoč tisto kar pogrešam.

Tako zelo pogrešam.

Mrtve bogove kličem k vstaji.

Ne iz grobnice, iz jarka, kjer crkujejo živali, kričim:

˝Vzemi me, kar me je še!˝

Tako zelo pogrešam.

Brušenje nožev.

Tako zelo pogrešam.

Sebe in idejo tebe.

Ti pa greš.

Obračaš svoj razrezan hrbet.

Daleč si,

tako zelo pogrešam,

brezno zame zdaj mrtvih oči.  

taja