LJUBIM DVA

Ljubezen, je kot sonce.
Ko vzhaja je najlepše,
Ko sije s polno močjo,
Se ga vsi bojimo in le nežno,
Mu nastavljamo svoja telesa.
Ko sonce zahaja, je lepo,
A nas boli misel na to,
Da nov dan brez ljubezni začel se bo.

Kako naj dan spremenim,
V večni vzhod,
Kako naj se mu izognem,
Ko pa tako žari.
Žariš v meni ti,
Ti, ki ljubim ga,
A kaj ko v meni živi on,
On, ki z mano živi, hodi in diha.
Kako naj končam nekaj,
Kar boli in kako naj začnem nekaj,
Kar me ohranja pri življenju?

Ne vem kdo si,
Ne vem kaj počeneš,
Vem le da te ljubim in
Da me misel na to boli.
Saj starega življenja,
Ne morem pozabiti,
Ker njegovo srce joka,
Grize in peče.
Pomagaj mi obrisat opekline,
K so plod, tvoje bližine.


*nikey*

Komentiranje je zaprto!

*nikey*
Napisal/a: *nikey*

Pesmi

  • 13. 08. 2008 ob 21:31
  • Prebrano 790 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 125
  • Število ocen: 7

Zastavica