valovi žebrajo

svojo skrivno govorico
življenje barvajo s peno

zelene krošnje

okronane s temo

krojijo

obzorja sceno

morje dremlje v bonaci

črički trmasto molčijo

na borovcih

kakor ob srečanju z volkom

ljudje se v osami

pogovarjajo z molkom

azurno mirno

nebesno polje

čaka na zbiralce zvezd

in žanjice

naj vendarle požanjejo

lažno svetobolje

in si pripravijo

prosto pot

v vesolje

valovanje neskončnosti

to edino zvezo 
med nebom ljudmi

ptiči morjem in

steblovjem življenja

naj predramijo generatorji

migetajočih galaksij

hrepenenja

v našem pritličnem ozvezdju

na pomolu sreče

trpljenja in gorja

z nogami v vodi

namakamo trnke

in s podplati božamo

vesolje morja

Jure Drljepan (JUR)