Reka
Nihče še ni videl tistih posebnih oblik,
ki se prelivajo iz sreče v nesrečo
neke čisto določene reke ...
Ker reke ne slišijo šepetanja in tihih vzdihov,
ne zmenijo se za mehkobo neke čisto določene kože,
samo mimo gredo
in s svojo mokro toplino objemajo kamenje ...
Pojejo in ljubkujejo ...
Na milijone osamljenih in od vseh pozabljenih kamnov ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 09. 10. 2012 ob 14:57
- Prebrano 714 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 188.03
- Število ocen: 6
