Nemir

prikrade se, ne ozirajoč se na čas ali prostor,
kot zavaljen gost,
ki se vtakne vate za plačilo

otroški je v svojem početju,
tisočkrat prežvečena beseda je
obstala na jeziku

efekt placebo,
nezainteresiran za zdrav razum
nežen je, kljub grobem izrazu in izmučenem telesu,
med teče iz ušes,
ko ta preprost zaljubljenec,
šepeče britve

laskajo mu govorice,
o krutosti s katero reže vratove,
zgodbe ki jih pričajo, zdaj sprijene, device,
tovariši podajajoč mu svojo flašo,
borci z rdečimi koleni.

strahopeten je,
skrivajoč se za podobo drugih,
sled spomina
kot vžgan
na veke vekomaj!

taja

Komentiranje je zaprto!

taja
Napisal/a: taja

Pesmi

  • 07. 10. 2012 ob 10:52
  • Prebrano 736 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 154.95

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!