Bil čas je ,ko na tleh bila sem ,
ko nisem videla sreče svetlobe,
ko srce krvaveče,
v tvojih besedah iskalo je sreče.
Tolažila me,z menoj jokala.
S stavki tvojimi ,kratkimi jedrnatimi,
dotaknili so se točno tam kamor je bilo potrebno,
da lepši bo jutri vsak dan mi dejala..
zdaj vračam ti tvoje besede,
imela si prav,
prišel je ta dan,
še bolj krasan,kot si mi dejala.
Lahko povem ti samo ,
da rada te imam,
ti si moje sonce,
me ob um,moj pogum,
spravljaš me v jok in smeh,
Kot moja si
druga polovica,
draga prijateljica,
Če bi rekel kdo,
da se našla prijateljica bo,
ob kateri se ne bojim,
ne jokati ne smejati,
kake bedastoče ji priznati,
ob kateri smem biti in čutiti,
nasloni se na moje rame,
ne obupaj,verjemi da tako ne ostane,
spremenilo se bo,si mi govorila
Zdaj pravim tebi, jaz:
"Ne vdaj se,poišči moč v sanjah,
ne dovoli,da premaga te poraz!"
Vem,da ti to zmoreš,
poglej se v ogledalo in si povej:
"Zmagala bom,kakor sem že velikokrat prej."
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miša Topolovec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!