
trepetam sončni mrk
sanje vešče
sredi dneva razpreti svoja krila
nad živo reko zelenila
z nasmehom ukradenim otroku
v zaklonišču spomina
odpadam kot omet
in luščim koščke
zdaj
nekoč
nikoli
marijonetine nitke so se zavozlale v drobne vozličke
še vedno trepetam
mrka
sonce sanja
veščo
mucamaca33, en škratek:
nad živo reko zelenila
z nasmehom ukradenem otroku
v zaklonišču spomina
je to
otroku ukraden nasmeh ? (potem mora biti "z nasmehom, ukradenim otroku")
če pa si slučajno, ampak najbrž ne
, mislila nasmeh ukradenemu otroku, je pa v pesmi prav tako škrat)
smisel pesmi se spremeni, če ne beremo prav, se strinjaš?
LP, L
Strela! Res sem ga zaškratkala.... Hitim urejat :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!