Veščin mrk

trepetam sončni mrk
sanje vešče
sredi dneva razpreti svoja krila
nad živo reko zelenila
z nasmehom ukradenim otroku
v zaklonišču spomina

odpadam kot omet
in luščim koščke
zdaj
nekoč
nikoli

marijonetine nitke so se zavozlale v drobne vozličke

še vedno trepetam
mrka
sonce sanja
veščo

poetesa

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
05. 10. 2012 ob 15:19
Spremenjeno:
05. 10. 2012 ob 15:20

mucamaca33, en škratek:

nad živo reko zelenila
z nasmehom ukradenem otroku
v zaklonišču spomina

je to

otroku ukraden nasmeh ? (potem mora biti  "z nasmehom, ukradenim otroku")

  če pa si slučajno, ampak najbrž neangel, mislila nasmeh ukradenemu otroku, je pa v pesmi prav tako škrat)

 

smisel pesmi se spremeni, če ne beremo prav, se strinjaš?

 

LP, L

Zastavica

poetesa

Poslano:
06. 10. 2012 ob 10:29

Strela! Res sem ga zaškratkala.... Hitim urejat :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

poetesa
Napisal/a: poetesa

Pesmi

  • 05. 10. 2012 ob 14:38
  • Prebrano 763 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 126.05
  • Število ocen: 4

Zastavica