Ni lahko priti na oni svet,

če ti ni usojeno,

čeprav je težko biti sam,

ko pogledaš prazne štiri stene

in je vso imetje tiho,

brez sledov življenja,

sam pa v bolečini

zajemaš zrak in čakaš trenutke,

ko osamljenost malo mine

in si vključen v živo družbo.

Takšno,ki govori,

sprašuje in odgovarja,

brez zlih namenov,

samo da prežene črne oblake v duši

in naseli v srce znova mir in srečo.

A nisi edini,

le da večina ne piše o tem,

ker je že samoumevno,

da so takšni dnevi,

ki strašijo potihoma.

IŽ-lev