Pravljično :)

Bravo, zelo slovenska, tale bo prišla v čitanke.

lovrenka

zelo slovenska??? a to je pomembno?

pardon, moje mnenje

Ana:)

Me je očarala, kot so me vse tvoje dozdajšnje daklice:)

Lp, Lea

Oblaki so pogosto živa slika podob, ki so prvi hip opažene na videz nespremenljive, trajne, a se hitro spreminjajo in levijo iz ene slike v drugo, če jih opazujemo samo malo več, kot trenutek.

Tej dinamiki nasproti so podobe, ki jih fantazija uzre v igri senc in svetlobe na (na videz) za večno razbrazdanem skalovju, ki ga ujame čas, ko kamenje otrpne v kipenju proti nebu. Enim so te podobe jasnejše, drugim bolj prikrite, nekaj jih je splošno znanih.  Mednje gotovo sodi Ajdovska deklica v Julijcih.

http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=1369&lng=1

Zdi se, da je bilo samo »vprašanje časa«, kdaj se bo Ajdovska deklica ujela v ciklus »deklic« pesnice, ki jim (deklicam) le-ta že nekaj časa posveča pozornost in osredotoča svoje pesniške motive vanje.

Samo to dejstvo pa gotovo ni dovolj, da bi bilo pesem potrebno izpostaviti in ponuditi bralcem/poetom v razmislek in zgled, če ne bi bila njena posebnost ravno v preprostem »opisu« stanja stvari v naravi, ki pa brez velikih pesnšikih fint, od rim, ritma, metafor, itd. postane sam zase ena sama metafora – šele v bralčevem razumevanju zapisa, kot pesmi. V tem smislu ta(kšna) pesem postane neke vrste lakmusov papir, da bralec sam pri sebi ugotovi, ali mu zapis, ki ga prebere, ne pomeni nič več kot zgolj »opis stanja stvari v naravi«, ali pa se mu skozi ta obraz deklice v kamnu, vendarle ne odpirajo pogledi v druge svetove, ki so lahko kljub trdni ujetosti »v kamen«, bolj dinamični kot oblačno nebo pred nevihto. 

Hvala vam ... veselijo me odzivi in vesela sem za "kamnito", da je takole na hitro malce oživela!

Peter, tvoj komentar je pa nad vse (všeč mi je izraz o pesmi, ki je sama zase metafora, meni se zdi, da zajame eno celo vesolje ... in gotovo ga bomo urednice pri komentiranju večkrat uporabljale ;-)

Lp, Ana

Ne moreš si obrisati obraza.

Plezalski klini se ti zabadajo

pod povrhnjico kamnitih lic.

Dva alpinista, drobna kot solzi,

se vzpenjata po tvoji ličnici. 

Tole še posebaj mojstrsko in še kako dotakne. Uh ...

lp, ajda

Leeeeepa...kot Ajdovska deklica....veter pa jima šepeče o pravljici, .....o večnosti...obema...

Lep pozdrav, Majda

Hvala, Ajda in Majda, sončni deklici ;-))

Lp, Ana