Navajaš zanimivo protislovje, kajti sonce kot vemo ne zahaja, vedno sije, le mi se z Zemljo sukamo in prihajamo v senco, v temo, ki je nujna, saj odspimo in se osvežimo za nove napore in podvige. Vse je na dlani, ki je notranja plat roke, kaj je narobe in kaj prav ? O tem presojamo sami...

kratko, učinkovito. Ko nekaj preprosto je, sprejmemo in ... morda pa tudi v "narobe" najdemo kanček tolažbe, kdaj pa kdaj? Pesem, ki nam odpira poglede, občutena, rahlo hermetična, ampak prav taka (vsaj malo) mora biti. Lepo.

  LP, Lidija