
Zjutraj so se praznili
sivi oblaki in mokrili dežnike,
ceste in zelenice.
Zdaj je samo mrzlo,
čeprav smo komaj septembra,
a nebo je čisto,
čeprav še nekoliko sivo,
a brez oblaka
in z vsakim trenutkom se temni,
kot bi uspavalo telo
in ga pripravljalo na sanje.
V črni temi bomo sanjali
o svetli prihodnosti.
In lahko, da tudi bo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!