
Se spomnite še tistih dni,
ko z brezskrbnimi obrazi smo se igrali
s čistimi mislimi čez čas potavali
Smo spremenili se nas vrag je objel
prave vrednote nam vzel,
poeta v nas je hotel.
Nevem kaj jutri bo
Kaj za sabo bomo pustili,
Kje tisti brezmadežen svet smo izgubili
Še kdaj morda bomo nasmehe lovilii
Žalostno je in srce me boli,
ko gledam sebe in te ljudi
kako v naglici se lovimo,
čez noč sami sebe prehitimo
Rad bi se zbudil a niso sanje,
tistega občutka več v meni ni,
ko svet zate ne obstoji in si le ti
Kje smo vsi?
Zaspimo!
Morda že jutri s čistimi mislimi se zbudimo
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Rok Leš
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!