zlezimo sami sebi pod kožo
razgrizimo srage zelenega bodičastega ivja
posrkajmo kar je nedoumljive sile neoprijemljivosti
podihajmo vse uplinjene zametke verjetja
pohod v pesem naj bo kot injiciranje stvarnosti
(sanje in blodnje so druga pesem)
zlepimo neokusne brazgotinaste jarke
v svojih membranah
da bo nič. pika. ravnina
začetek
preberimo pesem
to ni obupan poziv obupanim
to je v megafon zašepetana
hvalnica odprti aleji
vase
ti pa
pesem
pridi mimo
te luže tukaj v meni
bodi odvod obhod obvod
kar hočeš si lahko
ampak agitiraj zase
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!