Ne morem več
in več ne znam.
Strupen me meč
prebada noč in dan.

Ne morem več.
Je moja duša strta,
srce razjedeno od bolečin,
v telo obup mi neprestano vrta,
odnaša sleherni svetal spomin.

Kako naj iz teme se črne dvignem,
vedoč, da tvoje lučke več ne ugledam?
Saj še brli ne več, tega zavedam
se jasno - in pod to jasnino ginem ...

Ivie