Moja goreča dlan in v njej kaleče seme,

ki ne prehaja v dim, temveč se vtira v kri

ter med plameni zraste v njen obraz!

In gleda me z obtožujočimi očmi,

z golega telesa trga ovijalke svojega semena.

Sadeže ljubezni si jemlje nazaj v svojo last,

medtem ko dvoje rdečih strug na licih

izpareva v dim in saje in podivjano žalost.

Kot bi trenil, se prizor sesuje sam vase

pod težo črnih kock neslutenih spominov.

Roka je ožgana, strasti še zdaleč niso pogašene.

Ob nogi najdem tisto seme ...

 ... in ga hočem poteptati.

Žiga Lovšin - Lothlorien