sam si ko te gledam skozi razpoko v steni
in vidim, da se opazuješ v ogledalu
trudim se razbrati izraz, ki ga nosiš
kaj vidiš, kaj gledaš, si z mislimi tam
če bi v vsej goloti, kot jo kažeš
bil enak mitu, ki ga ne poznaš
jaz pa ga

tvoja poza govori več
kot sem pripravljena priznati
ker je tipično nepripravljena in pretresena
in nemogoča! pa ni, ker si tam
pri razpoki in se gledaš v ogledalo
da bi se našel, se videl, prepričal v

krajo telesa, ignoranco uma,
preteklost te krči in možnost povzdiga
omahuješ, prekletstvo, preklinjaš
zahvaljuješ, se čudiš, klečiš;
trpiš, si močan, si moj, nikoli ne boš

moje oko tako zvedavo te gleda,
se je pozabilo vlažiti, preveč lačno te je
gleda, preučuje, preklinja, zahvaljuje
pazi, da ne zgreši sekunde, ko obrneš se
pregleduje, preži, zalezuje, kriči

stena izgine, ne pogledujem več čez razpoko
pred mano stojiš in jaz čakala sem te
odločil si zase, mene premamil
telesa se s sodelovanjem povzdignejo dlje;
ker moč ti je nesporazuma zamrla
moja pa je želja objela oba
ne vidiš se več in jaz gledam sebe
ujeta v trenutek
ki trajati zna

kai