Norost je utihnila,
ne sliši se je več.
Njeni glasniki hropejo,
vajeni so kričanja.
Tišina oglušujoča,
bedake obnemi,
gluh krik reže vratove,
vsak je sovrag!
Sivih mišk cvilež,
ujetih v past,
mačke čohane za ušesi,
nasršene predejo.
Nemi kričači,
ostrijo britve,
pogriženih omrtvičenih ustnic,
topih pogledov.
Tehtnica meri,
težko blago,
pokvarjeno gnilo meso,
najmanjše zlo.
Robert Kostadinoski