Človek z obrobja družbe.
Neprilagojenec.
Čuden si. Vsem.
Tebi pa so vsi drugi čudni.
Za razliko od njih ti nisi tiho.
Kričiš nanje.
Zmerjaš jih.
Poveš kar misliš.
 
Tisti, ki naj bi poskrbeli zate,
storili nekaj, da bi bilo in tebi
in vsem ostalim lažje,
znosnejše,manj naporno,
Se nasmihajo nad skodelico
svoje vroče čokolade.

Njihove brezhibne hčerke
V prikupnih oblekicah
Nosijo žličke sadne kupe
V usta in zanje te sploh ni.
 
Vtakni jim ga v skledo!
 
Morda te bodo potem opazile.
 
Nemara bodo potem
starši princesk
zganjali vik in krik.
Njihov trušč bo bolj moteč.
Drugim.

Jaz pa se bom nasmihal.
Ti pa najbrž tudi.

Nič najbrž.

Zagotovo.

Robert Kostadinoski