Ponosno na jasi,
si kraljeval;
a danes, ne daš znaka,
da sploh si še živ.
Le en,le en list
mi maha v pozdrav.
Potok pod teboj šumi-
tvoje ogledalo,
ne igraš se več z njim.
Brv za ono stran si postal.
Slišim tvoj glas bolečine,
neizjokane.
Čriček prepeva,
luna odseva v vodi,
noč je že.
Most čez potok si postal.