
Ob reko, tja v šumenje vod
Samota hodi na sprehod.
Le molk jo vabi čez svoj prag.
In južni veter, toplo blag
v krhko praznost pajčevine
zlije kapljo za spomine:
Spet tuj bo, ki ti bil je drag.
Tja kdaj še ti greš na sprehod,
ko svet je trd in zlizan prod.
Tam brez sonca in brez sence
v mah si spletaš vlažne vence.
Tam še ti si brez odseva,
le lebdiš in čas mineva.
Obrišeš sol s poletja srag:
Spet tuj je, ki ti bil je drag.
Ola Majda, fantazija !
Tudi ti ne odnehaj s pisanjem prosim !
fajn bi blo če bi ta feeling bil vsaj malo resničen...
Žvečilka!
:) ....... :( ....... :) ...... saj veš ..... kako se zapisujejo pesmi, ko jih pišemo, ko jih začutimo, ko nas najdejo......in se zbrišejo....in saj veš, kako je z resnico in Resnico :)
....šla sem brat tvoje pesmi....nekatere so mi zelo všeč.....
Lep pozdrav! OP
ej, ti si talent z znanjem!
edini verz, ki nima osem zlogov ... Tja še ti greš na sprehod
:)
Majdica, zdaj sem pa ostala brez besed !!!! ![]()
![]()
Printam in si dam na steno![]()
Hvala za lep začetek dneva, S
Imam še nekaj-kako lepo bi bilo brati obratno
Spet drag je, ki ti bil je tuj...
Morda pa se ti napiše?:)))
OKTOOOOOO,,,,,oooooooo, O, Okto :)))) hvala!!!!!! Veeeseeela!!!!!!
In popravila napakico, :))))...kar poglej! ;)
PLATANAS, Jooooooj! Hvala.... :)
...Ah, res....lepo bi bilo tako, kot praviš...a....življenje teče in nič ne reče, samo nasmeh je bolj grenak....( poje Ditka)...
Naj ti bo lepo, prijazno....sladko!
Majda
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!