JOKAM, TOREJ SEM (PESNIK)

Tako je: če ne jokam, nisem pesnik.
Napaja me samo bolest notránja,
A sreča se mi zdi preveč vsakdanja,
Da bi iz nje izšli mi stihi resni.

Saj vem, da vse lepó, v kar se zagledam,
Bilo je v bolečini porojeno
Ali bo v živih mukah pogubljéno,
Pa v poeziji se ne sprenevedam.

In če že kdaj zaidem do tipalke,
Ki mi veselje zasignalizira,
Morda za hipec srknem iz izvira;

A kaplje sreče so le krhke talke,
Ki nove mi izvabljajo verzalke,
Ko sladka tekočina dehidrira.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Komentiranje je zaprto!

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 09. 08. 2008 ob 00:14
  • Prebrano 872 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 288
  • Število ocen: 9

Zastavica