STRAH ( napol otroška)
Bila je črna noč,
sem stopala po travi
v temo tipajoč,
kot v grozljivki pravi.
Bila drevesa so
kot mrke slike
in luna vrgla
sence je velike.
Sem gmoto videla
tam v daljavi,
ki se mi bližala
je po prečrni travi.
Bila je bela,
dolga in velika
sem videla,
da hitro se premika.
Od groze so
zobje mi šklepetali
in nisem razumela,
kdo se šali.
V trenutku je bavbav
že stal ob meni,
me hotel stisniti
v svoj objem jekleni.
Tik preden me
pošast je zagrabila,
sem padla s pograda
in se zbudila.
Nas take hude
zgodbice učijo,
da sploh bavbavov ni
le (včasih) v sanjah ždijo.
Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Pesmi
- 08. 08. 2008 ob 14:31
- Prebrano 681 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 273
- Število ocen: 14