Forum
- Datum objave:
14. 09. 2012 ob 21:00 - Spremljaj
- Število komentarjev: 3
- Piše: Jure Drljepan (JUR)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 668 krat
PREVOD: Jagoda Nikačević: MESEČINA
MESEČINA
drsim po stezah
zlizanih belih kamenčkov
na zgoščene žalosti kamna
razlita čednost
mesečine
želim jo videti polno
ko hodi po (zelenem) zelenilu in moja misel
ne hiti v besedo, po višavah se širi
vdihujoč znoj modrine
ne vem ali je zeleno ali modro
u tvojih očeh, toda s teboj na rokah
spomini kot tkanja strel, ki se pomnijo,
živijo od žilic svetla pod kupolo zavesti
senca prehiteva trajanja
za (en) pedenj daha
duše, ki se peni skozi šepet
grlo je minljivo, hlipam
tako kot (tudi) žalost
===================================
MESEČINA
klizim stazama
istrošenih belutaka
na zgusnute tuge kamena
razlivena čednost
mesečina
želim je videti punu
kako hoda zelenom i moja misao
ne žuri u reč, širi se visinom
udišući znoj plaveti
ne znam da li je zeleno ili plavo
u tvojim očima ili s tobom na rukama
sećanja kao pamtiva tkanja munja
žive od žilica svetla pod kupolom svesti
senka pretiče trajanja
za jedan pedalj daha
duše što šapatom penuša
grlo je prolazno, grcam
kao i tuga
JUR, majčkeno pomoči ::: če dovoliš ...
MESEČINA
drsim po stezah
iz zlizanih belih kamenčkov
na zgoščene žalosti kamna
je razlita čednost
mesečine
(ali: na zgoščenih žalostih kamnov razlita čednost ...)
želim jo videti polno
ko hodi po zelenem in moja misel
ne hiti v besedo, širi se po višinah
vdihujoča znoj modrine
ne vem ali je zeleno ali modro
v tvojih očeh ali pa s teboj na rokah
spomini kot tkanja strel, ki se pomnijo,
živijo od žilic svetlobe pod kupolo zavesti
senca prehiteva trajanja
za en pedenj diha
duše, ki se peni skozi šepet
grlo je minljivo, hlipam
tako kot žalost
Hvala.
Prav zaradi pomoči sem tudi objavil na forumu.
Do naslednjič
lp, JUR
Naj bo torej
MESEČINA
drsim po stezah
iz zlizanih belih kamenčkov
na zgoščenih žalostih kamnov
razlita čednost
mesečine
želim jo videti polno
ko hodi po zelenem in moja misel
ne hiti v besedo, širi se po višinah
in vdihuje znoj modrine
ne vem ali je zeleno ali modro
v tvojih očeh ali pa s teboj na rokah
spomini kot tkanja strel, ki se pomnijo,
živijo od žilic svetlobe pod kupolo zavesti
senca prehiteva trajanja
za en pedenj diha
duše, ki se peni skozi šepet
grlo je minljivo, hlipam
tako kot žalost
Komentiranje je zaprto!