V zrnu kave se moknato smeji,
sorodna ji je misel o sladkosti.
Čajnik se svoje rutine razreši.
Samo malo - vroče, prosim.
Ostane mi pogled na tvojih očeh,
toplonežen, viden že tolikokrat,
da topo zaboli od ugodja
Prikradeš se nenapovedano pod drevo,
tam ti razkrijem vse.
V sončno noč poneseva sanje.
S tal si pobral jabolko zrelo.
V njem je tisto majhno zrno,
ki po kavi diši a to ni.
Skrite so vse vezi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mindus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!