»Ukroti svoje demone, preden postaneš en« se je glasil napis na fakulteti,
na taisti dan, ko so jo zavzeli in rekli, da je sprememba nujna.
V tistem času, sem zaradi konstantnega ponavljanja verjela,
da se bom spremenila tudi jaz, skupaj z diagrami fiskalne politike.
Nisem se.
Zavoljo filozofije sem sprejela, da so osenčen teror in nočni kriki norost,
s katero lahko živim.
Kot scefran noht, ki pritiska v moje misli, se plazi, koplje in razčesava mojo razumnost.
Zadaj za mojimi steklenimi očmi se vaš strup širi in zato gorim od znotraj.
Je moje vene, dokler nisem prazna.
Padla sem v temačne sanje, zidovi okoli mene pa so pobarvani z vašimi očmi
in obljubami v jeziku, ki se ga ne spomnim več.
Moja skrivnost?
Poljubiti vas moram, dovolj imam pisanja.
Poslano:
11. 09. 2012 ob 22:39
Spremenjeno:
11. 09. 2012 ob 22:44
Lučka , a je to ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Človeška Lučka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!