
nikoli
je čas v katerem
bosta par
v vedno pa bosta samo
ona in on
in vmes neprebojni
divji zahod
Pozdravček, Deborah,
morda v razmislek - namesto NJIJU >> DVOJINE?
Ker "njiju" se lahko razume kot drugih dveh, dveh neznanih. Po vsebini pa sklepam, da gre za to, da ne bosta spoznala drug drugega skupaj, v paru, kakšna sta, če sta "midva".
Odsvetujem tudi zapis v stilu besedne analize. Pesem se mi zdi prenežna za tako odsekano obliko.
Kaj meniš?
Kerstin
Tisto dvojno zanikanje na začetku (nikoli je čas, v katerem ne bosta ...) se meni zdi neposrečeno, pa kakorkoli ga že poskušam razumet.
Zanimiv pomislek, bp!
Jaz sicer razumem NIKOLI kot osebek (kdo ali kaj je tisti čas, ne pa kdaj je tisti čas), a vendar ugotavljam, da bi v tem primeru bil možen tudi VEDNO.
Ob drugačni postavitvi (če bi NIKOLI/VEDNO deloval kot prislov oz. prisl. določilo časa) je jasno, da je pravilen nikoli: Nikoli ne bosta par. (Ne: Vedno ne bosta par.)
Ampak je tu notri en paradoks: Kdaj bosta par? Nikoli.
Kdaj NE bosta par? Nikoli.
Se pravi, da bi šlo tudi takole: Nikoli je čas, v katerem bosta par. Morda bi bilo tako celo bolje?
ali pa, da bo za vse OK, se postavi nikoli v italic :)))
nikoli je čas
v katerem
ne bosta par
Ne, Lidija, paradoksa to ne odpravi. Saj na ta način jaz že tako in tako berem in razumem ta del, kot sem zapisala.
Paradoks je, da v "nikoliju" ne bosta par. Nasprotje tega je torej: vedno pa bova par. Vendar to ni sporočilo pesmi. Sporočilo je: nikoli ne bova par. In tu je paradoks.
AHA; razumem, odprla si mi (na pol zaprte) oči :)))
Lp, lidija
Bp, Aleksandra, Lidija - hvala za vaša razmišljanja in pripombe!
Lp.
Ja, dejansko zdaj, ko si spremenila, prav dobro deluje. Paradoks je obrnjen pesmi (in sporočilu) v prid; je hkrati sporočilo in neke vrste besedna igra. Priporočala pa bi, za ohranitev rdeče niti, za konstantnost in da se ne razgubi to bistvo, takole (spremembe sem označila z rumeno):
nikoli
je čas v katerem
bosta par
v vedno pa bosta samo
ona in on
in vmes velikanski
divji zahod
Tako tudi prislovu VEDNO daš status samostalnika, status nekega prostora (ne le časa). Je pa tu zdaj kar potreben protivni PA (vedno PA), da se ta kontrast med nikoli in vedno, par in nepar, dobro izrazi. In da se potem PA ne ponovi, ti predlagam še tretji popravek, namesto VMES PA >> IN VMES.
Zanimivo, kako se taka na videz preprosta pesem vrtinči in obrača in sprevrača, a ne. Kot kakšen divji, neukročen tornado. (Pravkar sem spet gledala film Twister. :)
Ja, Aleksandra, zelo zanimivo. (Nedolgo tega sem spet uživala v V vrtincu.)
Hvala še enkrat!
![]()
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!