Sredi vsakdanje grenkobe
pestujem drobce upanja
ki mi jih še pustilo življenje
ko se iz dneva v dan
izgubljam v oceanu tišine
ko svet postane prevelik zame
in se enostavno izgubim v njem
kot bi ne bil in postal neviden
a ker vem da obstajaš
me to spoznanje iztrga temi
ker upam da nisem pozabljen
dvignem glavo in hodim naprej
v dan ko se nama srečajo koraki.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!