Nisva si enaka,

nisva.

Moj čas odhaja,

kakor poletje  pomaha

v pozdrav z zadnjim sijem sonca,

ker za njim pride mraz in tema,

visoki sneg čaka na nove sledi

za kratek spomin,

dokler ga voda ne prepoji

in odnese sled koraka,

za enim sledijo drugi,

kot pečati vedno na isto mesto,

z odsekano stranjo visoke beline

ki je priča, da je nekdo bil.

IŽ-lev