Na kavo grem
in jutro se nasmiha.
Megla še belo mleko pije
in tam nekje izza zavese sive
si sonce v temnem jezeru umije
svoj razpotegnjeni obraz.
Tako se spet nov dan izvije
iz pernic lahkokrilih sanj.
In jaz?
Kje sem tu jaz?
Na kavo grem in jutru grem naproti,
da me posrka in se skrijem vanj.