V mivki
Na zapuščeni barki
spijo od sonca
omamljeni škržati.
Dotik spomina
v steklenem svetu
dveh sanjačev
obuja pozabljene
napeve.
Kometi zvezd
padajo na površino
zlizanega kamna.
Raztreščena
čustva se zalesketajo
v daljnih ozvezdjih.
Postan zrak polzi
skozi pljuča
zatohlega dneva.
Opilek sonca
bode v golo kožo,
ki se ježi.
Krhelj privida
je skril obraz
v mrežasto naročje morja.
tišina je polegla v mivko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
- 07. 08. 2008 ob 14:53
- Prebrano 585 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 272
- Število ocen: 10
