Zadnje čase
me oči več ne berejo,
duhovi so odšli drugam
in tudi jaz berem druge,
kakor da sama ne obstajam,
berem in se čudim
lepoti vseh napisanih besed,
le podplati z dežja so vedno črni,
zato se ponavadi preobujem
in nadaljujem s čtivom naprej.
Ker črni koraki puščajo sledi hoje,
tega pa ne maram,
hoditi sama za seboj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!