Duša kam odhajaš,
zakaj si tako trda in ledena,
koga zapuščaš za seboj,
kdo bo moral delati korake sam,
brez dvojine, brez utripa,
ki daje smisel temu svetu,
ko oči še gledajo
in srce utripa.
Ogrej se,
ne bodi hladen,
toplo je nebo
in čakam na živi pogled.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!