
Včasih ste se bojevali,
zavoljo dobrega imena,
slave, časti,
rastli ste v veličini,
v očeh,
bojevniki ljubezni.
Kje ste zdaj, izgubljeni junaki?!
Tavate v času?
Ali ste se poskrili, ker so vam matere odvzele meče?
Ker so namesto zvezd, vetra in prsti
vas pokrile nežne, dišeče odeje.
Ste varni?
Ker je dovolj znati živeti?
Ste zato sami pogasili strast, ki je netila požare?
Mar ni ponižujoče biti le svetloba na kresničke zadku?
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: taja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!