Srake so pregnale golobe,

kakor včasih kakšen naveličan starček

prežene razigrane otroke z dvorišča,

kakor ura ki ne zdrži na mestu

in teče v novi čas,

ki ga ne poznam,

da bi ga skoraj lahko že vikala,

s strahospoštovanjem čakala,

kaj se bo danes zgodilo,

ali pa se ne bo zgodilo nič,

niti tisto česa si želim.

Včasih bi poslala k vragu ta svet,

a mislim da je že skoraj tam.

IŽ-lev