V modro oblečeni oblaki
pokrivajo tišino jutra,
kakor beli angeli,
ki so se posedli na robove
vseh miz in polic,
da pazijo na začetek jutra,
ker dan bo stekel
in me povlekel za seboj,
menda danes brez sonca,
le dež bo padal in se drobil v tla.
Medtem ko mi je glava že težka
in misli tavajo v mrtvem kotu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!