Bravo, tale kritiški komar je pa pika na i in nadgradnja evelininega senryuja, le da je simbolno bolj "obložen".

  Lp, lidija

ja, sem hotel še sam imeti eno objavo s komarjem, drugač bi se mi zdelo krivično.


lp

a maš to kakega gojenega, al je divji? jaz komarje jem, samo tropseke.

če povem po pravici ..., so gojeni v  domišljiji.

Če se urednica po piku objave praska je podčrtanje zanesljivo prispeval vedno nadležen komar...
pišmeuh,če je res ali ne,
čestitke !

pa smo spet tam.
moj pik oz. bodica je namenjena tistim, ki dobronamerno in pošteno kritiko, nasvete, ipd. jemljete kot napad na vašo osebo. in če se bi že kdo moral praskati, potem ste to vi. moj namen je bil sicer  povzročiti smeh.
če kdo hoče pa se lahko po teh komentarjih lahko še do solz nasmeji.

lp
 

khmm, meni se zdi, da urednica ni potrebovala Kamagela, ... tole je res smešno, ... ga je pa, po objavi te pesmice, ponekod v lekarnah zmanjkalo.

Mene je nasmejal tale tvoj bzzz bzzz. Všeč mi je :) Čestitke!

hahaha, Kamagel. Če ga zmanjka, deluje tudo gel Aloe vera (samo je drag ...), aja, še najbolj poceni je pa Insektenstich Kühlgel iz Hoferja

ja, je že tko, da so pesniki z vsemi žavbami namazani. :))

hvala Evelina. ja,včeraj je bil dan  komarjev. :)
sicer tale hec ni presežek v pravem pomenu, ima pa v podtonu sporočilo,
da so zares dobre pesmi precej redek pojav, mi pa se v povprečju za vsako sekiramo tako, kot da je konec sveta, če vsi ne padejo dol.

lp

Ja, Pišmeuh, se strinjam. Le zakaj nam je včasih premalo, da smo ob svojih pesmih navdušeni le sami?

ja, naše lastne besede nas rade zaslepijo. zato se opeva ta časovna distanca,
ki omogoči, da se otresemo te prepletenosti
hec je, da mora biti pesem, če hoče ganiti druge, napisana v jeziku, ki je nam samim vsaj nekoliko tuj. itak pa je pesniški jezik za večoino ljudi nezanimiva vesoljščina. kolikim se pa da poglabljat v vse živo?
je pa nekak naravno, da te poskuse delimo - tudi če so povprečni ali začetniški.
s tem ni nič narobe.
velikokrat za šalo pomislim, da objava pesmi poveča možnost, da je od vseh drugih prebrana vsaj tolikokrat, kot je od avtorja samega. jah, to je en čuden hobi. :)

lp

Ljubi Pišmeuh,

jaz lažje pišem, kot pa berem. Zato rad preberem takšno kratko. Lažje sledim... Ampak, to je bistvo: nekaj povedati. Najprej sebi (jaz sam sebe slabo štekam), potem še bratom (in/ali sestram), če jih zanima in hočejo razumeti. Ko sem bil mlajši (...) sem veliko vadil igranje na kitaro. Brrrmmm! Roooaaaarrrrrrrr!!  100 not/s. Vedno pa sem se skrivaj spraševal, zakaj so mi všeč blues kitaristi. Nota, dve, tri! Nič več! Zaenkrat sem ugotovil, da je to dovolj, da poveš veliko, Japonci so to davno dobro shaikuirali. Ti si veliko povedal v treh vrsticah, skriti cele svetove v tako majhnem prostoru... Zato imam rad poezijo, zaradi skritih svetov in presenečenja nad ugotovitvijo, da sem tudi sam del teh. Pa tudi ti,

u, hvala, čast i radost.
lahko bi se spet razpisal o poeziji ... enkrat se najbrž bom.
ja, kar se branja tiče, mislim, da ni potrebno brati veliko -
pomembnejši je izbor.
daljše - krajše oblike? hm, meni je v bistvu eden najpomembnejših kriterijev
prepričljivosti (seveda skupaj s sporočilnostjo), da se čuti, da je pesem nastala spontano: brez matranja, brez zavestnega hotenja, še manj z neko ambicioznostjo. se pravi: pri pisanju/navdihu gre za instinktivno voljo:  hoteti - ne da bi hotel, ko se misel, vtisi itd. blabla ... zgostijo v neko besedilo, ki prevede realno v simbolno ... ipd., kot pravijo brihtne glave.
evo, spet sem malo naložil.


a, pozabil sem - obstaja še tretja stvar. to je premišljevanje o pisanju, v povezavi s črvi dvoma ...
tzega zna biti še največ :)))

lp