Včasih mi sence zastrejo sledi
korak odtava v brezoblični svet
kjer rastejo le potrti cvetovi
ptice pa molče parajo nebo
a nato me nekaj pokliče nazaj
nekje v daljavi slišim glas
ki nežno šepeta o upanju
ta isti glas ki mu spomin
vsak dan nariše obraz
tvoj obraz.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!