Ujet v tišino
Nemočno opazujem dneve
ki teko brez usmiljenja
vsak pa prinese s seboj
le zrcalno sliko prejšnjega dne
tišina še naprej plete mreže
katerih sem že dolgo ujetnik
zažira se globoko vame
guba že tako utrujeni obraz
zato se umikam v sanje
rišem slike drugačnih dni
drugače enostavno ne zmorem
preveč boli življenje brez tebe.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 21. 08. 2012 ob 14:15
- Prebrano 570 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 134.8
- Število ocen: 5
