Preveč vem (sonet +)

Preveč že vem, da bi bila vesela
in še premalo, da v obup zaidem;
preveč že znam, na lažje ne preidem,
zato si maske več ne bom nadela.

Vse razložim, kar me v razpotjih veže,
le tega ne, kar bi lahko bolelo
in te nedolžne očke prizadelo,
zato pustim, naj v meni bode, reže.

Ker mlade duše vse, kar vem, še čaka,
ne da bi morala jim s tem postreči,
zato vnaprej strašiti je navlaka.

Naj raje sanjajo o tisti sreči,
ki vanjo upa seči misel vsaka.
Naj te jim vlak usode ne prepreči.

+

In Ti, ki vate upajo, popusti!
Lahko jim sanje podariš v zahvalo,
da še verujejo, čeprav bolj malo
in majhne jim napakice dopusti!

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 05. 08. 2008 ob 09:43
  • Prebrano 761 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 227
  • Število ocen: 12

Zastavica