Preveč vem (sonet +)
Preveč že vem, da bi bila vesela
in še premalo, da v obup zaidem;
preveč že znam, na lažje ne preidem,
zato si maske več ne bom nadela.
Vse razložim, kar me v razpotjih veže,
le tega ne, kar bi lahko bolelo
in te nedolžne očke prizadelo,
zato pustim, naj v meni bode, reže.
Ker mlade duše vse, kar vem, še čaka,
ne da bi morala jim s tem postreči,
zato vnaprej strašiti je navlaka.
Naj raje sanjajo o tisti sreči,
ki vanjo upa seči misel vsaka.
Naj te jim vlak usode ne prepreči.
+
In Ti, ki vate upajo, popusti!
Lahko jim sanje podariš v zahvalo,
da še verujejo, čeprav bolj malo
in majhne jim napakice dopusti! Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Pesmi
- 05. 08. 2008 ob 09:43
- Prebrano 761 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 227
- Število ocen: 12