Nekdo bo pisal pesem o ljubezni – za njo,
ki si na dlan bo položila gladek prstan,
in zanj, ki bo sprejel vso njeno nepopolnost,
nekdo – kdo drug kot njuna enovita polnost –
bo zvezal dane verze v sladke harmonije
in stikal nitke v žlahtno mrežico norije.
Nekdo – zdaj ju ne zmorem več ločiti –
bo risal pot za en par čevljev
– in pod oblačkom en sam vzdih
in med oblački sonce
in za nevesto stih,
ko ženin poje
poročni klic:
ljubezen
– to je!
To pesem je nastala že enkrat spomladi, vendar je nisem hotel objaviti, dokler se nista prav zares poročila, ne zgolj v pesmi :)
Res je lepa pesem :) Lea
K sreči romantika še kraljuje in se ne pusti sklatiti s prestola, čeprav nekateri streljajo z vso razpoložljivo municijo, se ne da. Kot v pravljici, s koncem, po meri bralca:).
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lovšin - Lothlorien
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!