
Italijanski sladoled postaja rutina moje življenja,
tako kot se v angleški zadržanosti počutim vedno bolj domače,
medtem, ko se sprehajam po grajskih vrtovih Schonbrunna
in se vračam nazaj v čas.
Postanem za trenutek,
da si za večnost vtisnem v spomin prizor današnjega časa.
Ne gane me krutost 21. stoletja,
ko poskušam zlepiti ostanke mojega srca,
ki si jih pustil ležati v daljni Sibiriji,
še preden si z lažnim imenom sedel na letalo za Frankfurt.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: She
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!