Pogrešam te, veš?
Pogrešam vsak sleherni trenutek tvoje navzočnosti.
S težavo se prebijam skozi čas.
Stopam po znanih poteh samote in se sprašujem,
kaj če bi bil ob meni.
Berem tvojo zavrnitev,
znova in znova,
želim si čas zavrteti nazaj in te še enkrat,
poslednjič objeti,
ko mi boš v solzah obljubil
večnost.
Pogrešam te,
pogrešam tvoj sarkazem,
pogrešam trenutke ko ob polnoči poplesujeva pred Stephansdomom,
ko se ne zmeniva za svareče,
jezne poglede.
Pogrešam te celo takrat,
ko ni v meni nobenega čustva več,
takrat,
ko so vse misli že prelite na papir in ko so bile vse solze že obrisane z mojega porcelanasto bledega obraza.
Ko sem odšla se je rodilo upanje.
Ko nisi prišel je umrla moja duša,
za vedno.
She