PRAZNIK MRVICA
zlatnožute glave
procvalih suncokreta
okreću se
za pčelinjakom sunca
i crnih dudova
na rubu travnjaka
skakavci skaču
iz pokošene trave
samoubojstvo čine
u kljunovima golubova
u lijenoj rijeci
što liže odbjeglu rukovet
otave
ribice čeka obećani
praznik mrvica
i očaj udice
dok šarani miruju
na dnu
u šašu kraj obale
podnevno sunce
po žabama
na bujnom lišću
procvalih lopoča
žeže
i tako
dok plovak miruje
pecaroš pripaljuje
vatru
na otvorenom srcu
tvojih uspomena
ispod kotlića
za fišpaprikaš
Lep opis pokrajine, oprijemljiv, premikajoč se, v barvah. Kitice so kot prizori, zajeti skozi opazovalčeve oči. Vse slike se skoraj haikujsko izravnajo z zavestjo, plovec miruje. In ob koncu pesmi se zgodi majcen, skoraj neopazen, a vendar pomemben preobrat: kot da bi bilo mirovanje tako mirno zato, ker je obteženo s spomini, ki plavajo po nevidni pokrajini ribiča, opazovalca, p. s. in seveda bralca. In tako, ko pesem ponovno beremo, pred oči dobimo še pridih "skrite" slike. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
- 11. 08. 2012 ob 16:43
- Prebrano 913 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 444.4
- Število ocen: 11