
Nemočno zrem v dneve
opotekam se med zidovi
ki me vse več požirajo vase
ne vem ne kam ne kako
in hodim na robu obupa
ohranjajo me le drobci upanja
žeja v mojih očeh po tebi.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!