KO ANGELI...

… marširajo,
v cerkvi 
svetniki skoraj pomodreli
od mraza
medsebojno

drgnejo

nežna stopala

med mrzlimi
stebri. poslednji žarek
postaja

nejasen,
zlomljen znak

(kaže,

da prav ta naredi
raj
vedno dostopen) 

prebija se 
proti njihovim 
rokam, togim od svetosti
v misiji
s katero bi pripeljali
razposajene angele
do ostalih
očesnih zrkel, 
ki gledajo

v višave

Jure Drljepan (JUR)