Nekega dne nisem več zdržal

Moral sem te poklicati

Ljuba Harmonija

Pogrešam te

Pesmi so edina stvar

Ki me zunaj mene spominjajo nate

Kako ti je všeč tista prva na Pesem si ?

Vate verjamem

Dragi Zven

Malo počakaj

Da pogledam …

Zelo lepa pesem je

Vendar …

Vendar ni popolna

Malo si počakala

Zgoščena tišina

Je dvignila napetost

Kako to misliš ?

Le zakaj bi morala biti popolna ?!

Sem komaj izdavil z občutnim

Razočaranjem v glasu

Hej hej Zven

Saj se samo malo šalim

Saj je popolna

Vsega sebe si dal notri

Važna je vsebina in ne forma

Kar se pa tiče  oblike

Verzi srednje kitice

Imajo eno stopico manj

Tako pesem ni čisto izpopolnjena

To je bistvo šale

Čutim da me želiš vprašati

Ali tudi jaz verjamem vate

Veš izkušnje so mi pokazale

Da lahko verjamem samo sebi

Ne želim da bi me kdaj želel imeti kot lastnino

Imeti občutek da sem tvoja

Kot nekakšen družinski član

Nikoli ne bova pripadala en drugemu na ta način

To je navezanost ki obrodi samo razočaranja

Ne želim se navaditi nate

Ne želim te udomačiti

Zelo pa verjamem

Da si krasna duša

Imaš prav draga Harmonija

Nekaj v meni si grozno želi navezati

Tako močno sem te včeraj želel srečati

Da se je pred mano pojavila tvoja dvojnica

Zjutraj je tekla za avtobusom in jaz za njo

Ves zadihan sem se prerinil do zadnjih prostorov

Morala je začutiti mojo pregreto sapo

Da se je sunkovito obrnila

Razočaran sem povesil oči

Hm moraš vedeti

Da je moja navezanost na lepe ženske obraze

Ena najmočnejših pri meni

Nastala že v otroštvu

Si ti prišla

Da me odvežeš te navezanosti ?

To pa veš ti
Želja nam jemlje življenjsko energijo

In nismo spontani

In ne teče skozi nas kot bi morala
Nastane neka fikcija

Ki ni nujno vizija

Lahko je iluzija
Ostane nam trening

Vsako sekundo

Ja jaz to vem čutim 

Najprej se bodo skozi pesmi

Posvečene tebi

Sčistile vse moje iluzije

Navezanosti na zunanjo žensko lepoto

Ko bodo izginile skoraj vse želje po tebi

Da bi te fizično imel

Tedaj boš prišla

Vse prepreke

Za najino srečanje

So bile namenjene

Temu spoznanju

Vidiš  zdaj sem doumel

Kdaj se bova srečala

Morda celo nikoli

Ta beseda NIKOLI

Je neprijetno obtičala v zraku

Kot odraz mojega

Že kar depresivnega razpoloženja

Saj nisem sam sebi verjel

Da bi lahko kdaj pošle želje po tebi

Počutil sem se skoraj kot pribitega na križu

Kot odrešenik svoje duše

Telo pa je umiralo za stikom s teboj

Moja mila Harmonija

Nekaj trenutkov si iskala besede

Ki bi me snele s križa samo pomilovanja

Obenem pa nalile čistega vina

Saj v najinem odnosu

Nikoli ne bo hinavskega olepševanja

In prikrivanja resnice

Saj oba dobro veva

Da nas lahko osvobodi le resnica

Zven jaz verjamem

Da nagrado dobi vsak

Ki opravi nalogo

Čeprav nagrada je že to

Da delo lahko opravljamo

Meni je dragocena

Vsaka tvoja beseda

Ki mi jo poveš

Je že nagrada

Nenavezanost bi bila to

Da ne pričakujem nestrpno

Kdaj me boš spet poklicala

Da nisem nesrečen

Da ne umiram v mislih

Kdaj me boš spet obiskala

Ko me boš prvič

Imam prav ?

Ja to je nenavezanost

Da spustiš

Ko spustiš pride

Lepo bodi

Ljuba Harmonija

Pa pa

Sevidjamos

Jes jes !

Pa pa

Ta tvoj vzklik odobravanja

Je vseboval prvinsko radost

Prvič sem začutil očitni znak

Ki ni nastal le v sanjah

Da si želiš srečati z mano

Tudi fizično

V istem trenutku

Sem spoznal tri resnice

Skrito bistvo Svetega trojstva

Da sem srečen

Da si ti srečna

Da se bova srečala

Zven in Harmonija