
Raščupane kose
Upletene u aritmije srca
K`o napete strune
Jalovu zasanjanost poju
Od sebe ne daju
Ni oproštaj
Ni krik
I umire
Mesecima drobljeno breme
U materici htenja
Koju ni privid pesme
Poroditi ne može
Čudovita pesem, čeprav je v njej toliko bolečine, da je komaj mogoče prenesti. Tako univerzalna žalostinka, čeprav vem, da je napisana iz trganja (drobljenja, kot stoji v pesmi) nekega čisto določenega bremena. Čestitam.
LP, Lidija
PS: Zaradi nujnosti komentiranja (utemeljitve) podčrtanke sem začasno odklenila to možnost. Zdaj spet zaklepam za komentarje. Vertigo, imaš zakljenjeno namerno ali po nesreči?
Hvala, Lidija, za čestitke.
Zaklenjeno je nalašč, da ne bi še komentarji delili bolečino.
Sama me je dobrota, kaj ne!?
Lp
Vertigo
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Vertigo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!