Raščupane kose
Upletene u aritmije srca
K`o napete strune
Jalovu zasanjanost poju
Od sebe ne daju
Ni oproštaj
Ni krik
I umire
Mesecima drobljeno breme
U materici htenja
Koju ni privid pesme
Poroditi ne može
Čudovita pesem, čeprav je v njej toliko bolečine, da je komaj mogoče prenesti. Tako univerzalna žalostinka, čeprav vem, da je napisana iz trganja (drobljenja, kot stoji v pesmi) nekega čisto določenega bremena. Čestitam.
LP, Lidija
PS: Zaradi nujnosti komentiranja (utemeljitve) podčrtanke sem začasno odklenila to možnost. Zdaj spet zaklepam za komentarje. Vertigo, imaš zakljenjeno namerno ali po nesreči?
Poslano:
07. 08. 2012 ob 16:11
Spremenjeno:
09. 09. 2012 ob 23:50
Hvala, Lidija, za čestitke.
Zaklenjeno je nalašč, da ne bi še komentarji delili bolečino.
Sama me je dobrota, kaj ne!?
Lp
Vertigo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vertigo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!