Pod oknom mojim slavček se oglaša,
ves čas le o ljubezni svojo goni,
prepeva v samih sladkoglasnih tonih
zvečer, ko sonce vrh gorá ugaša

in ptice druge že 
po zračni puški segel bom in sprožil
in svinca mu v tisto rit naložil,
pa naj potem vsaj pravo bol razglaša!

Saj vse preveč je zdaj že takih tičev,
ki pojejo izključno le balade,
(kaj pojejo, saj stokajo kot babe!),

kot da življenje jih nenehno biča.
Poznam te pevce brez sramu: cekine
bi radi za svoje lažne bolečine!

Matej Krevs