imam zajca, ki mi prdi v srce,
kadar me lomi cenena svoboda.
imam prikle, s katerimi likam
besede, kadar so rane v zraku.

moja srhljiva nimfa ima radar v
bradavičkah: vse ve, a ne miga,
ko bi jo. takrat postanem sipa
in s črnim oljem packam nebo.

tisoč kurbic mi sledi skozi kariero,
tisoč kurbic bi hotelo fukati v moji
stari kamniti kitari! a nobena noče
potrpeti, kadar mi slanica liže oči!

danes je prišel v moja jajca bog
delat inventuro: moj polž je šel
na dopust! v mačjem muzeju spi
lorca s sokom pinij, z belo auro

oljk: danes ne diha več, niti ne
pljuva. spleen mu krotoviči boke,
trde od zelene patine in njegovo
zariplo cigansko bodalo, sivo od

muk. rad bi šel delat v skladišče,
da bi za določen čas mogoče prišel
k sebi, da ne bi ždel v slepi osami:
tretji dan bi zlahka zaklal angela!

na grobu svoje matere sem našel
skupino izterjevalcev in kolibrija,
ki me je skušal pregovoriti, da bi
postal katolik: obril sem mu kljun.

angeli imajo strgala: brez ustnic so!

Dani Bedrač