Sinjina postaja modra v očeh.
Valovi spijo na gladini .
V molku senca v svetlobo.
Nebo odseva, ker je izbrano življenju.
Veter živi v stenah bivanja.
Nevidna roka teme odpira kulise megle.
Morje širi samosvoje veje v globine.
V vodni krsti usta in prsti mehurijo.
Nenavezani spomini skorijo slano.
Samota sence rojena z našo smrtjo.

poet